Humar

Podjetje, ki ga je ustanovil Anton Humar že v začetku 20. stoletja, je bilo priča dvema svetovnima spopadoma, ki sta dobesedno zaznamovala svoj čas. Predvsem med drugo svetovno vojno je podjetje zašlo v "nazadovanje". Meje so bile »vroče« in pojavila se je nova prioriteta: preživetje. Na srečo so bili vinogradi po zaslugi skrbi domačink obvarovani »pred streli in eksplozijami« in ob koncu poletja, leta 1958, potrganega grozdja je bilo mogoče pristopiti k prvi stekleničenju. Istega leta sta podjetje prevzela sinova Marcello in Marino, ki sta sčasoma povečala posest na 14 hektarjev. V vinogradu je Nataša Humar, agronomka, ki na vprašanje »kakšno vrsto vinogradništva se zanašate«? odgovarja: "Nič. Sprejeli smo brezplačen sistem upravljanja, ki nam omogoča nadaljnje eksperimentiranje. Poglobljeno preučujemo tla in korenine ter izvajamo pomembna preventivna dela na grozdju z uporabo inovativnih in okolju prijaznih izdelkov." Natasha je takšna, na nek način anarhična, a zvesta svojim prepričanjem: za identifikacijo najustreznejšega in trajnostnega načina pridelave vina je potrebno raziskovanje, brez omejitev.

Prevladujejo avtohtone sorte, kot so rebula gialla, friulano in istrska malvazija, z namenom, da bi v bližnji prihodnosti pridelali svojo različico collio bianco. V vsakem vinu najdemo svežino in mineralnost, značilno za terroir – Collio – ter globok in pristen, skoraj atavističen okus grozdja. Na leto se proizvede približno 60.000 steklenic samo iz čiste trte.